“Ko je preveč je pa preveč. Vsak
večer se prenajedam, jem samo še sladkarije in Junk Food, samo
redim se in sem čisto nezadoveljen/a sam/a s seboj. Od jutri naprej
ne jem več nič.”
Tako nekako se začne. Ko imamo vsega
preveč, ko je en košček čokolade kaplja čez rob in nam naša
slaba vest in pogled v ogledalo ne data več miru. Takrat je navadno
čas za spremembo. Seveda bo ta sprememba drastična, ker le tako
lahko pridemo do (hitrih) rezultatov, mar ne? Tako se pač shujša.
Ne ješ in kile gredo dol. Neee. Kilogramov je do neke točke res
manj, a...NEEEE. Zakaj? Beri naprej!
In mi se spet dobro počutimo, naša
slaba vest se umiri in hlače spet lažje zapnemo. Se vam res zdi to
prava pot? Ste jo kdaj že prehodili? In kaj se je zgodilo po tem? Pa
ste se kdaj vprašali kaj se je med tem dogajalo v vašem telesu?
Hitri rezultati
Sama nisem privrženka diet in
drastičnih sprememb (kar ne pomeni, da nikoli nisem bila na dieti).
Zavedam se, da vsaka najmanjša sprememba, pripelje lahko do zelo
velikih rezultatov, če le gremo korak za korakom, dan za dnem.
Sama zagovarjam postopen proces, ki
skozi čas ni več “trpljenje” in odpovedovanje, temveč postane
to naš način življenja in sprememba postane del nas. Ne čutimo
nikakršnega pomanjkanja in le tako, kot je v tem trenutku, se nam
zdi edino logično.
Ne verjamem v spremembe iz danes na
jutri. Lahko sicer sprejmemo odločitev, a sprememba bo nastopila postopoma. In to na nobenem področju v našem življenju. Tudi, če se
včasih zdi, da je nekdo shujšal, napredoval, kupil, itd. nekaj čez
noč, navadno temu ni tako. Vsi vidimo samo vrh ledene gore, uspeh,
veselje, srečo, samozavest, ne vidimo pa tega, kar je očem skrito.
Ne vidimo vsakekga malega koraka, ki je tega posameznika pripeljal do
tega kar danes je, je in ima. Edino, kar postanemo čez noč je...da
postanemo starši (pa še to samo pri prvem otroku). A o tem kdaj
drugič.
STRADANJE - zdrav način izgubljanja kilogramov?

Verjetno verjamete, da je najlažji
način izgubljanja kilogramov urejena prehrana. Če temu dodamo še
vadbo pa je to itak zmagovalna kombinacija. In prav imate. A kaj je
urejena prehrana?
Nekateri verjamejo v zanimivo teorijo o svoji prehrani in metabolizmu. Nauk pripovedi, ki mi jih pripovedujejo ljudje, je, da čez dan ne potrebujejo veliko hrane, da se takoj ko
nekaj pojejo zredijo in tudi če začnejo z gibanjem, se ji to nikjer ne
pozna, zato je to itak brez veze. Da pač tak način pri
njih ne deluje. Hmmm....Ste morda med njimi?
Da boste lažje razumeli kaj dejansko
se dogaja v vašem telesu, ko stradamo, ko ne vnašamo dovolj hranil,
vam bom to poskusila razložiti čisto na enostaven način. Po
kmečko. Brez zapletenih izrazov in morda celo malo posplošeno, zato
se strokovnjaki za prehrano ne pritožujte prehitro. Če pa bo point
čisto zgrešen, pa se prosim le oglasite.
Varovalka

V današnjih časih imamo navadno vsega
v izobilju. Zato je skoraj logična posledica, da je debelost peti
dejavnik tveganja za smrtnost ljudi. Naše telo se čez več tisoč
let načeloma ni spremenilo. Še vedno si dela zaloge za hude čase –
ko bo nastopil čas stradanja. Lahko tudi rečem, da “današnji
človek” ni gensko prilagojen temu okolju in ritmu življenja.
Zaloge
Telo shranjuje v obliki glikogena
(zaloge glukoze v mišicah in jetrih), kopičimo pa tudi v maščobnih
zalogah. Torej, ko so vsi prostorčki, kamor lahko zaloge shranimo,
polni, si le te začnejo iskati nove prostorčke in se kopičijo v
obliki maščob.
In kaj se zgodi, ko se odločimo, da
drastično zmanjšamo količino kalorij, ki jo bomo dnevno za daljše
obdobje vnesli v naše telo? Telo to dojame kot obdobje stradanja,
obdobje pomanjkanja. Začne kopičiti in varčevati z energijo. In
kaj to pomeni?
Stradanje in zdravje
Stradanje spreminja delovanje dveh
hormonov: inzulina (hormon trebušne slinokovke) in glukagona. Predstavljajte si, da je inzulin “vratar”, ki pri normalen delovanju odpira
vrata glukozi – glavni vir energij, ki s krvjo pride npr. v mišice,
kjer se shrani v glikogenske rezerve – sprejme pa jih “recepror”
- glukagon. Rezerve se polnijo in ko so polne, inzulin - “vratar”
ne odpre več vrat in glukoza začne iskati nove primerne prostore in
oblike v katerih se bo kopičila. Ko se izkaže, da telo potrebuje
energijo, glukagon - “receptor” spusti rezerve iz zalog, “vratar”
jim seveda odpre vrata in tako je naše telo lahko v akciji.
Ko pa je telo dlje časa izpostavljeno
obdobju stradanja pa naš “vratar” in ”receptor” pričneta
delovati drugače. S stradanjem telo dobiva sporočila, da naj
nakopiči čim več zalog za hude čase. Zato “vratar” na široko
odpre vrata (pospešeno nalaga), “receptor” (glukagon) pa svojih
zalog ne sprošča kot bi jih moral. Torej oba začneta delovati v
isto smer, da imamo vedno več zalog in to ne samo tam kjer bi morale
biti, temveč predvsem tam, kjer si jih navadno ne želimo in to v
obliki maščob.
Se vam sedaj počasi svita, kaj se dogaja v telesu?
Torej v zgodnji fazi stradanja, po
porabi glikogenskih rezerv, velik del glukoze (glavni vir energije in
za nekatere celice v telesu edini vir – npr. živčeje), nastane iz
aminokislin (podenota beljakovin). To vodi v izgubo mišične mase.
Navadno telo začne črpati beljakovine iz vezivnega tkiva, kar je
lahko tudi razlog, da celulit postane še bolj opazen. Organizem s
stradanjem jemlje iz lastnih snovi in tako črpa tudi vodo in
minerale, ki so nujno potrebni za osnovno delovanje telesa. Ljudje so
utrujeni, izgledajo postarani in brez energije.
Telo začne jesti samega sebe
Ste že kdaj slišali
za to, da telo je samega sebe? No, v tem primeru se to začne
dogajati. Naše telo se popolnoma spremeni. Telo za svoje delovanje
išče beljakovine, sinteza aminokislin se s stradanjem poruši, sam
presnovni sistem se spremeni, skratka stradanje lahko vodi bolezensko
stanje. V kasnejših fazah stradanja pride namreč do še več
prilagoditev z razlogom, da preživimo. Zato, da srce in živčni
sistem sploh še delujeta (uporabljajo se ketonska telesa). In kar
precej časa potrebujemo, da telo zopet preide k normalnemu
delovanju. In izgubljanje kilogramov na tak način se v eni točki
konča, saj se telo na vsak način trudi obdržati nujno potrebne
zaloge. Hkrati pa je pripravljeno na kopičanje novih, saj ne ve kdaj
bo obdobje “suše” zopet nastopilo.
Poleg tega telo prične varčevati z
energijo. Metabolizem se upočasni, saj je velik porabnik naše energije. Če vam
povem, da presnova v mirovanju predstavlja od 60-70% porabe dnevnih
kalorij, si lahko predstavljate, kaj to pomeni, če se le ta
upočasni.
Zdaj vam je verjetno že jasno, zakaj se po dieti, s katero smo stradali nekaj mesecev, zlahka zopet zredimo?
Ko se dieta konča, zopet pričnemo
jesti kar imamo radi, se ničemur več ne odpovedujemo z mislijo, da
smo itak bili “pridni” že nekaj mesecev. In vsak večji vnos
kalorij se shrani še hitreje, kot bi se prej (telo ima potrebo po
večjih zalogah) in se istočasno porabi počasneje (počasnejši
metabolizem). Zato pride do YO-YO efekta.
S stradanjem torej vplivamo na
delovanje celotnega telesa; naših organov, hormonov itd. Postanemo
utrujeni, izčrpani, naš obraz postane uvel in postaran, zmankuje
nam energije. Lahko se pojavi tudi vrtoglavica, slabokrvnost,
oslabimo imuski sistem, lahko pa se pojavijo tudi težave z jetri,
ledvicami in celo s srcem.
Uživajte v procesu

In sedaj, ko razumete kako stradanje deluje na vaše telo, katera pot je za vas bolj primerna?
XOXO,
Nuša
Ni komentarjev:
Objavite komentar