sreda, 16. november 2016

ŽIVLJENJE - POT NEPRESTANEGA UČENJA?

Kdo se rad uči? Naj dvigne roko :) 
Ker verjamem, da veliko ljudi trpi samo ob misli na učenje, bom danes nekaj besed namenila temu. Morda pa vam drugačen pogled na to omili vaše prepričanje, da ste se v tem življenju že dovolj učili.

Ste se že kdaj vprašali "kaj sploh je učenje"? Beseda učenje ima verjetno za vsakega posameznika svojevrsten pomen. V SSKJ, na primer, najdemo tole razlago: učíti se (več pomenov)s sprejemanjem znanja se usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti. 
Prav tako pa "učenje" v nas vzbudi različne občutke in spomine. Če si predstavljate, da bi se morali zopet usesti v šolske klopi, za knjige in s preizkusi znanja dokazovati svojo kredibilnost, kakšni občutki vas preplavijo? Strah, nejevolja, odpor ali komaj čakate, da se vse to zgodi in si date novo priložnost, da se spet naučite nekaj novega?

Danes vam želim vso stvar predstaviti še iz druge perspektive; da je učenje edina veščina, ki nam je prirojena - dana z življenjem. Da se takoj z rojstvom začnemo učiti - kobacati, hoditi, pasti, vstati, se usesti, govoriti, čutiti - in da je učenje proces, ki se odvija vse življenje. Ne samo učenje v šolskih klopeh, ampak učenje, ki nam "pomaga" živeti. Kaj bi vam pomenilo sedaj?



Zadnje čase veliko delam na osebnem razvoju. Ker me v življenju motivira vodilo: "Bodi sprememba, ki jo želiš videti v Svetu", se zavedam, da se vse spremembe začnejo pri nas samih. Tu ne govorim o barvi las ali o stilu oblačenja, govorim o navadah, o načinu življenje, o različnih prepričanjih, ki jih imamo, o naši energiji s katero stopimo v neko situacijo, o našem odnosu do soljudi in podobno. 

In tako se veliko izobražujem in imam velike načrte katerih izobraževanj se bom še udeležila. Z malim hudičkom je to vse skupaj še malo težje izvedljivo, a čutim, da prihaja čas sprememb in na njih želim biti pripravljena. 


Učenje v meni osebno najprej zbuja strah, nato v telesu začutim neverjetno energijo in dvom, na koncu pa sledi navdušenje

1. Strah pred neuspehom -

"Kaj če kljub pridobljenem znanju na izpitu ne pokažem dovolj?" 


Verjetno vse skupaj izhaja še iz osnovne ali srednje šole, kjer sem pridobila sposobnost kampanjskega učenja - beri - "piflanja". To se je potem na faxu izkazalo za malo manj dobro lastnost ali navado in tako mi kdaj pa kdaj tudi ni uspelo opraviti izpita takoj v prvem roku, morda tudi v drugem ne. Sedaj pa imajo izobraževanja zame nov pomen. Imajo smisel. Vem zakaj se jih udeležim in zanje tudi plačam. Zato je tu morda strah še malo večji - a po drugi strani vem tudi, da je to le znak, da se moram premakniti iz cone udobja in nekaj narediti zato, da bom napredovala in da bom sama s sabo zadovoljna

2. Preplavi me neverjetna energija, adrenalin in hkrati dvom - 

"Je to res zame?" 

Prepričana sem, da vsak zmore vse, če se za nekaj zares odloči. In tako tudi sama o sebi mislim enako. A tu je še ena morda ne najboljša lastnost, ki jo imam: rada bi vse naenkrat. Tudi, če že zmorem vse, vse naenkrat verjetno ne bo šlo. Če ne drugega, ima dan samo 24 ur. In potrebno bo iti korak za korakom. Tako pač je v življenju in tega se počasi učim. Ni bližnjic. 
Zato si velikokrat zastavim vprašanje: "Ali je to res zame?" Če ugotovim, da lahko neko dodatno znanje doprinese k mojim ciljem, da s tem tudi osebno rastem in da ga lahko implementiram v svoje življenje, potem je to to. Potem je to zame. Uvajam (učim se) tudi novo navado...sedaj sama pri sebi preverim, kaj je zame najbolj pomembno in naredim vrstni red stvari, ki bi jih rada naredila ali se jih udeležila. Na moje razočaranje to ne gre iz danes na jutri, a učim se uživati v procesu in v malih vsakodnevnih zmagah, ki me bodo pripeljale do cilja.


3. Razširijo se mi zenice in iz oči mi žari navdušenje - 

"Jaaaa, tole je zameee!"

Pridobivanje novega znanja mi pomeni zelo veliko. To je nekaj kar ti nihče ne mora vzeti. Je tvoja dodana vrednost - če ga seveda uporabljaš in ga znaš implementirati v svoje življenje. Učenje novih stvari ti razširi obzorja, ti omogoča, da se osebno razvijaš in rasteš, ter s tako pridobljenimi izkušnjami lahko pomagaš tudi ljudem okrog sebe.
In ne glede na to, ali potem opraviš izpit ali ne - znanje si pridobil in to je na koncu najbolj pomembno. Če tega, kar smo se naučili ne uporabljamo pa vemo, da bomo to tudi hitro pozabili. Zato samo znanje brez implementacije ne pomeni veliko.

Biti sprememba

Od kar imamo doma malega otroka, sem na učenje začela gledati drugače. Spremljanje njegovega napredka in spoznanje, kako v svet stopa z zanimanjem, vedoželjnostjo in se vsak dan nauči nekaj novega ter me s tem preseneti, mi je dalo novo motivacijo in polet za življenje. Mali, čeprav komaj hodi, mi je nevede dal "brco v rit" in me potisnil naprej!


V meni je vzbudil potrebo po tem, da moje življenje postane pot neprestanega učenja. Da delam na tem, da napredujem iz dneva v dan in da sem vsak dan boljša - mama, žena, prijateljica, trenerka,... skratka - oseba. Da se trudim in da sem mu tako lahko najboljši vzgled. 

Želim vam prelep dan...in naj bo to dan, ko se boste naučili nekaj novega.

XOXO,
Nuša


Ni komentarjev:

Objavite komentar