Ko sem bila noseča, sem se počutila
super. Lahko bi rekla, da sem bila SuperNosečka - realno res nisem
vedela, da sem noseča, razen to, da sem morala zavestno vsaj meter
stran hoditi od stvari, da je moj trebuh ostal varen.
Po porodu pa...hja...kot da bi me povozil traktor. vsaj prvih nekaj tednov. Bolelo me je vse. Še najbolj pa ledven del aka križ. Pojavile so se tudi bolečine v sklepih, ki so me spremljale še kar nekaj časa. Najdlje so me bolela zapestja, pojavil se je celo sindrom karpalnega kanala. Roka mi je nekje od sredine noči tako zaspala, da sem svojega malčka le komaj prijela in ga prislonila k prsim.
Za bolečine v ledvenem delu sem hitro poskrbela. Z določenimi vajami, ki so bile primerne za obdobje takoj po porodu, seveda. Če nisem telovadila en dan, sem točno vedela, kaj moram narediti, da se bom bolje počutila. Meni je gibanje res pomagalo. Z zapestjem pa sem opravila tako, da sem, poleg izvajanja vaj in tudi Bownove terapije (več o tem v kateri od naslednjih objav), nekaj mesecev spala z opornico in stvari so se čudežno umirile. Še dobro, ker bi mi bilo res grozno, da bi morala po porodu vsak večer v posteljo k možu z leseno kuhalnico in povojem (beri opornico).
Po porodu pa...hja...kot da bi me povozil traktor. vsaj prvih nekaj tednov. Bolelo me je vse. Še najbolj pa ledven del aka križ. Pojavile so se tudi bolečine v sklepih, ki so me spremljale še kar nekaj časa. Najdlje so me bolela zapestja, pojavil se je celo sindrom karpalnega kanala. Roka mi je nekje od sredine noči tako zaspala, da sem svojega malčka le komaj prijela in ga prislonila k prsim.
Za bolečine v ledvenem delu sem hitro poskrbela. Z določenimi vajami, ki so bile primerne za obdobje takoj po porodu, seveda. Če nisem telovadila en dan, sem točno vedela, kaj moram narediti, da se bom bolje počutila. Meni je gibanje res pomagalo. Z zapestjem pa sem opravila tako, da sem, poleg izvajanja vaj in tudi Bownove terapije (več o tem v kateri od naslednjih objav), nekaj mesecev spala z opornico in stvari so se čudežno umirile. Še dobro, ker bi mi bilo res grozno, da bi morala po porodu vsak večer v posteljo k možu z leseno kuhalnico in povojem (beri opornico).
No in zakaj tako dolg uvod?
Zato, ker se mi je zdelo, da je moje novo telo - telo po porodu - čista razvalina in da nikoli več ne bom mogla uživat v treningih (vsaj ne takšnih kot si jih želim), da ne bom mogla normalno skrbeti za svojega otročka in dejansko sploh funkcionirati, kot pred zanositvijo. Res sem se sprašavela: "Če je to res to, kako naj imam še kakšnega otroka, če je moje telo že sedaj v takšnem stanju?"
In tudi zato, da razumete, da ima vsaka nosečka in mamica po porodu svojo zgodbo, svoje male in velike težave, ki ji "popestrijo" obdobje v katerem se nahaja. In super je, da te zgodbe delimo. Od kar delam z nosečkami in mamicami jih slišim nešteto. Tako se še bolj zavedam kako pomembno je gibanje tudi v teh obdobjih, saj si lahko s pravilnim izborom vaj stvari zares olajšamo.
Pogumno...
Pred kakšnim tednom sem zopet sama na sebi testirala. Odločila sem se za malce bolj "zahtevne" vaje oziroma vaje, ki jih že res dolgo nisem izvajal, ker nisem bila sigurna, da je moje telo že pripravljeno na takšen podvig. Več pa v videu...
Ne ustraši se....
To ni trening, ki ga izvajajo mamice na programu Mamica v zibanju, ki je mimogrede primeren za mamice po porodu, z diastazo rektusov ali po carskem rezu. Z mamicami se na vadbi Mamica v zibanju naprej osredotočimo na osnove in ko je telo pripravljeno, mamica vadbo nadaljuje v manjši semiprivat skupini, kjer s premišljenim načrtom in skrbno izbranimi vajami nadaljujemo njihovo potovanje in pišemo zgodbo. Tako lahko mamica ostane v gibanju vse svoje življenje.
Je moje telo spet funkcionalno?
Trening na videu je trening, ki sem se ga lotila po več kot letu in pol po porodu. Za nekatere je to čisto navaden trening, za druge znanstvena fantastika, zame pa je bil to preizkus. Zanimalo me je v kakšni formi sem in kako si je telo v tem času opomoglo od nosečnosti in poroda.
Ponosna sem ugotovila...
Med treningom in po njem
nisem imela nikakršnih bolečin. Ja bilo je malo muskelfibra, a
bolečin v križu ali sklepih ni bilo.Še bolj pa sem bila presenečena, da so moje pajkice med poskoki na box ostale suhe. Pred nosečnostjo namreč temu ni bilo tako. Res je, da takrat niti pomislila nisem na mišice medeničnega dna, čeprav je očitno, da bi bi bilo to nujno potrebno. In danes sem zelo vesela, da so moje mišice medeničnega dna v boljši formi kot pred zanositvijo. Juhuhuhu...
Sedaj še bolj zaupam v svoje telo, znanje in izkušnje. Tako se veselim vsakega novega izziva in podobnih treningov.
Dobrodošla!
Ne poznam te in ne vem kakšna je tvoja zgodba, kako je potekala tvoja nosečnost in obdobje po porodu. Vem pa, da je tvoje telo lahko spet funkcionalno kot prej, lahko se spet dobro počutiš in počneš stvari, ki jih imaš rada.
Če želiš lahko svojo zgodbo deliš z mano spodaj v komentar in s tem pomagaš tudi drugim nosečkam in mamicam. Lahko pa jo obdržiš zase. V vsakem primeru je to tvoja zgodba.
Si pa vsekakor dobrodošla, da se mi pridružiš v živo. Na vadbah Nosečka v Gibanju in Mamica v zibanju delimo svoje izkušnje in znanja ter si na tak način - pog vadbe seveda - medsebojno pomagamo, saj poskrbimo za boljše psiho-fizično počutje.
Uživaj v lepem dnevu.
XOXO,
Nuša
Tudi mene je pred porodom in po porodu pestila marsikatera težava, ki je prej sploh nisem poznala. Bolečine v hrbtu, rokah, sklepih in še bi lahko naštevala. Počasi gre na bolje, ampak vedno bolj razmišljam da samo od sebe ne bo šlo in da bi bilo res dobro poiskati kakšno primerno vadbo, kot je vaša.
OdgovoriIzbrišiLahko se prijavis na brezplacen in neobvezujoc posvet in trening - na mail: nusa@gibajzibaj.si
IzbrišiV zivo je vse lepse.