STE ŽE ZAČELE S TRENINGI PO PORODU?

Nekako me je bilo strah začeti z gibanjem po porodu. Nisem vedela kje točno začeti, kaj šele ali vajo izvajam pravilno ali ne. Vsi te strahovi so me spremljali preden sem začela z vadbo in zato preiskala veliko in še več literature ter prečesala vse informacije na internetu, da bi se z vadbo po porodu seznanila in pomirila samo sebe.

Med treningom, še posebej po porodu, je prav, da vaje izvajamo tehnično pravilno. Po porodu se nemalokrat zgodi, da naše telo še ni v ravnovesju, če lahko rečem, v soglasju. Potrebno se je "resetirati" in ponovno nastaviti vse povezave. Med nosečnostjo smo izvajanje vaj morale prilagoditi našemu rastočemu trebuščku, spremenjeni ravnotežni točki, delovanju hormonov in še čemu. Po porodu pa se telo počasi vrača v "staro" stanje in zato je priporočljivo, da je je tehnika izvajanja res pravilna, saj si lahko z napačno izvedbo prej škodimo kot koristimo.

Kot rečeno, imela sem kar nekaj dvomov kdaj začeti in kako. In ali vse izvajam pravilno ali ne. Takrat bi se super počutila, da bi imela ob sebi nekoga, ki vse to ve in bi mi pri tem pomagal. A ker nisem imela te sreče, sem sama začela vaje izvajati zares počasi in kontrolirano. Velikokrat kar z zaprtimi očmi, saj sem se tako lahko bolj osredotočila na občutke, na mišice, ki sodelujejo pri določenem gibu. Ali pa sem se postavila pred ogledalo in opazovala gibanje. In šele, ko sem gib spet začutila, sem dodala tudi intenzivnost in tako vajo začela izvajati tudi hitreje.

Želela sem si začeti trenirati v gymu pa nisem vedela kam naj dam otroka (odkrito rečeno, nisem ga hotela dati v varstvo) oziroma kako bo zgledalo, če ga bom privlekla s seboj v dvorano?! In ko sem se končno le opogumila in šla trenirat tudi v mojo najljubšo telovadnico, sem bila neizmerno vesela, da so bili tam trenerji. Da sem končno imela ob sebi nekoga, ki me je lahko opozoril na izvedbo, me malo spodbudil in mi včasih dal tudi kakšno dodatno idejo za naslednji trening. In moram priznati, da sem takšne stvari med vadbo v dnevni sobi res pogrešala. Predvsem pa je bilo fino zamenjati okolje. Iti nekam in narediti nekaj samo zame, kljub temu da imam otroka in da ta kdaj pride tudi z mano (sedaj je star že 6 mesecev).
Priporočam. Ne samo spremembe okolja, temveč tudi to, da vašo tehniko preveri nekdo, ki se na to spozna in mu v prvi vrsti zaupate.

Popravek tehnike in pravilna izbira vaj

Krepimo od znotraj navzven.

Tudi, če si ne vem kakšen strokovnjak, je dobro, da izvedbo kdaj preveri tudi zaupanja vreden trener. Še posebej po porodu, ko je tehnika zares pomembna. Večje, močnejše mišice hitro lahko prevzamejo nalogo manjših mišic, ki bi jih praviloma morale v tem obdobju najbolj okrepiti - na primer globoka trebušna mišica transversus abdomins. Veliko vas sploh ne ve, da ta mišica sploh obstaja, a ima neverjetno vlogo pri naši pravilni drži. Lahko si jo predstavljate kot nekakšen naravni steznik. Zelo pomembno je, da jo po porodu čim prej okrepimo, saj s tem lahko preprečimo bolečine v ledvenem predelu hrbta, hkrati pa ugodno vplivamo na morebitno diastazo rektusov.

Dodatna energija. 

Doma jo je sicer veliko, a kdaj jo lahko tudi zmanjka. In ko zamenjaš okolje in prideš nekam, kjer je pozitivna energija in so te vsi veseli, da te vidijo, potem motivacije ne zmanjka.  Jaz v gymu lahko naredim identičen trening, kot bi ga naredila doma v dnevni sobi, a je po njem občutek tak, kot da si zase naredil nekaj posebnega. Res "pravi" trening.

Ideje in predlogi.

Zato tudi pišem objave s treningi, da vam, če ne drugega, dam kakšno idejo za trening sredi dnevne sobe. A sama iščem naprej, vedno nekaj novega. Preizkušam na sebi, zato, da bom morda lahko kdaj komu s tem pomagala. In ker si niti ena med nami ni enaka, bo potrebno imeti kar nekaj vaj na zalogi, če bom želela kdaj pomagati tudi vam. In kakšen predlog za vajo bo verjetno dobrodošel.

Za zaključek naj priznam (sedaj, ko gledam za nazaj), da bi mi bilo lažje začeti, če bi se na vsake

toliko časa dobila s sebi enako mislečimi mamicami - vsaj kar se tiče vadbe  po porodu. Da bi mi kdo lahko predlagal kaj naj počnem in kako. Da bi z mamicami delila svoje občutke in morda videla, da se mi dogaja nekaj, kar je čisto normalno oziroma zelo pogosto. In še najpomembneje, da ne bi bilo problema, da pridem na trening z otrokom. Sedaj ga imam in na začetku je vsak premik, z njim ali brez njega,  težak.

Kaj pa je vaša največja ovira pri vadbi po porodu? Ste že začele? Sporočite malo, kako vam gre in delite izkušnje ter mnenje...zelo bom vesela.

Uživajte v lepem dnevu,

Nuša