torek, 26. april 2016

TRENIRATI S TRENERJEM?

Verjamem, da ste si vprašanje iz naslova zastavili že večkrat. Kakšna je bila potem vaša odločitev ne vem, je pa že veliko, da ste izbrali gibanje. Sicer so pravilni gibalni vzorci zelo pomembni, a na to velikokrat pozabimo, saj je človek ustvarjen za gibanje in to seveda znamo vsi početi.
A zaradi naših življenskih navad, hitrega in nezdravega načina življenja velikokrat pride do disfunkcije v našem gibanju, skoraj vsak od nas je asimetrično razvit in zato je res pomembno, da se začnemo zavedati, da šele pravilna tehnika, pravilno izvajanje vaj prinese tiste prave rezultate, ki nam bodo pomagali lažje premagovati vsakodnevne ovire.
Današnja objava ne bo namenjena temu, da bi vas želela prepričevati, da začnte trenirati s trenerjem. Nasprotno. Sama pri sebi vedno preverim obe strani in nato pretehtam, kaj je zame bolje...zato vam želim danes predstaviti zgolj moje razmišljanje.

Sama sem izkusila oboje - tako treniranje doma v dnevni sobi in treniranje v fitnesu brez trenerja in nato treniranje pod budnim očesom trenerja. Moja spoznanja so bila sledeča:

1. TEHNIKA IZVAJANJA

Mislim, da sem motorično kar dobro razvita in da mi tehnika izvajanja vaj ne dela veliko težav. Seveda dokler ne pride do nekih kompleksnih gibov. Teh se lahko učim kar nekaj časa pa še takrat ne vem, ali jih izvajam pravilno ali ne. Ko dobim občutek, da ta gib izvedem z lahkoto, sem ga navadno naredila pravilno. Pa da ne zaidem. 
Ko treniraš sam, svoje izvedbe ne vidiš. Lahko se ti samo zdi, da vajo izvajaš pravilno. Velikokrat se tudi tvoje mišljenje o sebi in izvajanju vaj ne sklada z realnostjo. Zato je super, če imaš možnost, da tvojo tehniko nadzira nekdo, ki se na to spozna. Tudi če si strokovnjak ali pa treniraš že zelo dolgo, lahko zaradi utrujensti nevede izvajanje vaje prilagodiš, tako, da boš zdržal do konca treninga. Človeško telo je sicer stroj, ki zdrži nešteto nepravilnih gibov, a dolgoročno to ni način, ki bi nas vodil v zdravo prihodnost. Ko sem se pripravljala za tekmovanja, so bili moji treningi dolgi in naporni. Napotki trenerja med treningom in izvajanjem so bili tako neprecenljivi.
Tudi, ko se po nekaj časa vrneš nazaj v gibanje, je trener tisti, ki te bo opomnil na nepravilno izvedbo. Večje mišice navadno lahko prevzemajo naloge manjših, ki pa so za naše telo skoraj bolj pomembne kot tiste velike, zato na njh ne smemo pozabit. In spet te na to lahko opomni trener. 
Po porodu je izjemno pomembno, da najprej na pravilen način okrepimo trup (zaradi diastaze rektusov). Ko preidemo na ostale vaje, npr. počep, izpadni koraki... je tehnika prav tako pomembna, saj so po porodu v našem telesu še vedno prisotni hormoni, ki vplivajo na naše vezi in sklepe. Zato je potrebno biti previden in vsekakor napredovati počasi.

2. PRIMEREN PROGRAM

Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste se vprašale:"Katero vajo pa naj danes naredim? Kaj naj pa danes počnem v fitnesu? Kaj lahko storim v tako kratkem času?" Meni so se ta vprašanja porajala kar naprej. Nato pa sem v fitnesu preživela tri ure, naredila pa nič pametnega. Razen tega, da sem se mogoče zelo veliko pogovarjala. Ko pa sem začela trenirati s trenerjem, sem vsak dan vedela kaj me čaka. Na trening sem se lahko mentalno pripravila in ga tako lahko naredila veliko bolj korektno. Trening je bil prilagojen moji trenutni pripravljenosti in seveda kar je najbolj pomembno mojemu cilju. 
Zato v mojih objavah velikokrat poudarim, da ni vsak trening primeren za vsako od vas. Ker ne vem kakšna je vaša trenutna pripravljenost je lahko neka osnovna vaja za vas veliko pretežka ali pa čisto prelahka. Zato je čar treniranja s trenerjem ravno v tem, da je trening prilagojen vam in ne vaši sosedi. In tako bosta šla čas in energija v pravo stvar. Tako bo trening, če ga boste seveda izvajale, sploh lahko deloval.

3. MOTIVACIJA

Kolikokrat pride dan, ko se vam čisto nič ne da? Pri meni - zelo velikokrat. Čeprav brcanje v rit same sebe kar zaleže, včasih izpustim trening iz same lenobe. Seveda se takrat počutim kot kup dr***, ker nisem šla na trening, ampak se zgodi. Še posebej zdaj, ko imamo doma malega hudička. In zato  se včasih prisilim vsaj malo ogreti, ker po mojih izkušnjah potem želim narediti še marsikaj. 
Če pa vem, da me v dvorani čaka trener, ki je zame naredil trening pa treninga zagotovo ne bi izpustila. Ta občutek pripadnosti, občutek, da je nekdo tam zate in zaradi tebe, je neopisen. Če že ne do sebe, imaš odgovornost do trenerja - da prideš na trening. In to je še en razlog zakaj je dobro imeti trenerja. 
Če te trener še razume, da imaš kdaj slab dan in da si čustveno izmučen, ti trening tudi prilagodi in ti raje ponudi ramo na katero se lahko nasloniš. In včasih je to tisto kar ljudje najbolj potrebujemo. Seveda to ne pomeni, da se smilimo sami sebi (ok, nek kratek čas). Trener v tistem trenutku najde prave besede za vas, ki vas dodatno motivirajo in vam povrnejo fokus na vaš cilj. Spomnijo vas na vaš ZAKAJ. Na to, zakaj ste se v prvi točki odločili priti k njemu. Na vaš cilj.

4. DOSEGANJE CILJEV

Še preden sem poglobila svoje znanje kot trenerka, sem sama trenirala kar tako malo na pamet. Enkrat nekaj, drugič nekaj...ni mi bilo važno kaj delam, samo da recimo shujšam. In zato sem v fitnesu največkrat končala na tekaški stezi. Uf...hud trening ni kaj.
Sedaj vem, da bi lahko ta čas, ki sem ga porabila na tekaški stezi izkoristila veliko bolj efektivno. Poenostavljeno: Malo uteži, prava kombinacija vaj in trening je hitro bolj učinkovit, kot le tek na tekaškem traku. 
Ko pa sem se končno odločila za trening s trenerjem sva v začetni fazi postavila nek realen cilj, ki me je motiviral. Predvsem je pomembno, da je cilj realen (recimo: shujšati za 20 kg v enem tednu pač ni realno). V primeru, da bo cilj prelahko osvojljiv, ti ta ne bo kaj dosti motiviral. Če pa bo le ta postavljen previsoko pa lahko nate vplive demotivacijsko. Pri vsem tem pa se je potrebno zavedati, da je doseganje ciljev proces. In da nič ne gre iz dneva v dan. Še posebej, če nikoli prej nisi nič naredil v to smer.
Jaz sem s svojim trenerjem dosegla zastavljene cilje. Ko gledam za nazaj, res neverjetne rezultate...in šele sedaj sem na njih res ponosna (zato ker ne vem kdaj, č sploh kdaj, bo to spet dosegla). Morda se potem na tekmovanjih ni vse izsšlo kot bi si želeli...a tudi iz teh izkušenj sva se oba veliko naučila. Jaz kot atlet in on kot trener. In izkušnje, ki sem jih pridobila kot tekmovalka, še kako prav pridejo tudi v trenerskih vodah. Predvsem kar se tiče psihične priprave vadečega.

5. NIČ NI ZASTONJ

Ja, vsaka šola nekaj stane. Če vaje izvajamo sami doma ali v fitnesu ali tedlovadnici...skratka kjer koli, moramo biti pozorni, da jih izvajamo pravilno. Ker nas nepravilna izvedba lahko na koncu stane več kot le poškodbo. Lahko si dolgoročno škodujemo pa sami sploh ne vemo.
Če pa si umislimo trenerja....oooo to pa stane :). Velikokrat si tega stroška ne (želimo) privoščiti, ker itak vemo kaj moramo delati, da bi dosegli svoj cilj. In zakaj ga potem še nismo dosegli? 
A če odločitev za trenirenje s trenerjem pogledamo kot naložbo vase in konec koncev tudi v svoje znanje, morda to za nas predstavlja veliko več kot nam lahko denar. Ko treniraš s trenerjem te ta nauči pravilne tehnike, vseskozi te usmerja k zdravemu načinu življenja in ti pomaga, če si seveda sam na to pripravljen, spremeniti celoten življenjski slog. In kar si sama najbolj želim je energično vitalno življenje...tudi v moji starosti. 

Kakršnakoli bo ali je vaša odločitev - trenirati s trenerjem ali ne - niti ni pomembno. Pomembno je, da se zavedate, da vse kar počnete (v povezavi z vadbo), da delate zase dobro. Da si ne škodujete. Da boste lahko polno zaživele s svojimi malčki, jih nosile štuporamo, jih dvigovale in metale v zrak. Da boste lahko super mamica, ki ji ne bo kar tako zmanjkalo energije ali pa da bi jo vse bolelo od ležanja na kavču. Da boste super žena, ki bo lahko poskrbela tudi za moža...skratka, da boste lahko počele tisto kar vas najbolj veseli. Mogoče doživele nepozabne počitnice - surfale, kajtale, tekle, itd. 

Vse je mogoče, le odločiti se moramo. In (kot se tudi sama učim) moramo si privoščiti. Brez slabe vesti. In v tem kolikor se le da uživati.


XOXO,
Nuša







Ni komentarjev:

Objavite komentar