I'm So Crafty...I Make People!

Yessss...Noseča sem! J

Saj vem…sliši se tako klišejsko, ampak res sem takoj vedela, da sem noseča. Še celo vem, kdaj se je zgodilo J. Tudi testa mi ni bilo potrebno naredit, a smo ga, da je bil tudi mož  100%. Veselje je bilo nepopisno.

Ko se odločaš za naraščaj, vsi govorijo o psihični pripravi na prihod otroka. Pripraviti se moraš, da se ti življenje spremeni, da bo manj časa za stvari, ki si jih sedaj rad počel in jih potem ne boš več moral. Ne govorim samo o potovanju, izletih, telovadbi, žuranju, kavicah itd, ki ne bodo več tako brezskrbne kot so bile doslej, ampak o času, ki bi ga rad imel samo zase. In ja, na takšne stvari se psihično pripraviš, skleneš, da se to pri nas ne bo dogajalo, da se bomo uskladili in našli čas drug za drugega in sami zase. Po mojem mnenju že ob odločitvi za otroka veš, da bodo nekatere stvari drugačne, zato niti ne pomisliš, da bi z otrokom kaj izgubil. Temveč se veseliš, da se bo pridružil družinici. Kako pa bo potem, ko ga bom imela…povem, ko bo čas J.

Malokdo pa nosečko pripravi na fizične spremembe telesa, na igranje hormonov znotraj nje in na to, da takoj, ko ženska postane očitno noseča, postane tudi tarča pogledov in morda tudi očitkov. O tem kaj več v naslednjih objavah.

Tisti, ki me poznate veste, da sem zelo aktivna, da rada preizkušam nove stvari in predvsem rada polno živim. In ja, v tem obdobju sem začutila, da je čas za potomstvo J . No, v resnici to čutim že nekaj časa pa sem imela tekmovalna obdobja (CrossFit), ki se jim takrat nisem bila pripravljena odreči. Kot pravijo, vse pride v pravem trenutku. V preteklem obdobju sem postala tudi športna trenerka, imam svoje podjetje in vem za kaj delam, pri tem pa neizmerno uživam. Pa k moji zgodbi.

Prve tri mesece pri meni nihče, razen bližnje družine in nekaj prijateljev, ni vedel,  da sem noseča. Zakaj? Ker  spontan splav, ki je še vedno tak tabu v naši družbi, ne izbira in se lahko pripeti vsaki nosečki – tisti, ki telovadi, tisti, ki leži doma, tisti, ki je venomer na poti in ima stresno življenje, tisti, ki je popolnoma zdrava in živi zdravo življenje ali tisti, ki boleha za raznimi boleznimi. In ker so spontani splavi tak tabu in se o njih ne govori, naj vam povem, da se spontan splav pri prvi nosečnosti pripeti zelo visokemu procentu nosečnic. Po navadi se zgodi pred dvajsetim tednom nosečnosti, v kar 80% pa pred desetim tednom nosečnosti. In tudi sama sem bila v tem odstotku, približno dve leti nazaj. Kar 40% spontanih splavov (ali še malo več) se zgodi zaradi genske napake pri nastajanju ploda in zato ga narava sama izloči. In spontan splav, sploh če je razlog genetski, zelo težko preprečimo. Zato punce, dekleta, žene…kljub veselju, ki ga občutimo v začetku nosečnosti, moramo ohraniti čiste misli in biti pripravljen na vse – tudi na najslabše – na žalost. Kar pa ne pomeni, da tekom tega časa traumiraš in razmišljaš samo o najslabšem kar se lahko zgodi. Ostati moramo pozitivne in ljubezen že v zgodnji fazi zrcaliti na naš plod. Kaj lahko naredimo, da preprečimo spontan splav? Ko smo že noseče ne veliko - lahko pa marsikaj naredimo še preden zanosimo. Super je, da ne uživamo substanc, ki bi lahko kakorkoli škodile plodu, jemo sorazmerno zdravo hrano, ne uživamo alkohola, ne kadimo, pazimo pri doziranju kofeina, se ukvarjamo s športom…skratka, da živimo, čim bolj zdravo življenje.

In zato, da ne bi bilo potrebno vsem razlagati, da je šlo nekaj narobe, sva z možem počakala, da sem bila vsaj približno izven kritičnega obdobja in nato razširila veselo novico.

V naslednji  objavi pa več o mojem počutju v prvem timesečju, prilagojeni vadbi in…

P.S.: Če boste imele čas (pa tudi vaši partnerji), vam priporočam ogled TED talk-a. Te nasmeji in poda realno sliko o tem kaj pričakovati, ko pričakuješ.

Pa lep sončen dan J.