USTVARJANJE

Kačji pastir

Hja, danes boste mogoče o meni izvedeli nekaj novega: "Rada ustvarjam". Ampak si za to le malokdaj vzamem čas in res moram imeti navdih. Kot otrok sem vedno nekaj ustvarjala - razne zapestnice, risbice, razne stvari iz lesa itd. Kot najstnica sem se lotila tudi oblikovanja "pravega" nakita, včasih bolj drugič manj uspešno. En izdelek še vedno hranim in sem nanj zelo ponosna; obesek za na verižico - kačji pastir. Nekaj sem si zamislila in če se ni dalo kupiti, sem to naredila sama. In takrat je to res uspelo.
Z odraščanjem pa nam za ustvarjanje ostane vedno manj časa oziroma za to nimamo energije po vseh ob-službenih dejavnostih, ki jih imaš čez dan. In z leti na stvari, ki so te osrečevale kot otroka enostavno pozabiš. Škoda, da je otroka v sebi tako težko obdržati. A nikoli ni prepozno, da ga obudiš.

"Prebujanje otroka"

Moje čestitke :)

Zato vsako leto (sedaj nekaj let zapored) poskušam vsaj v času božičnih praznikov in novega leta oblikovati čestitke za svoje najbližje. Hkrati je to tudi vabilo na božično večerjo oz. kosilo, ki ga imamo tradicionalno pri nama. Vedno moram uporabiti veliko domišljije, ker se na čestitke vedno spomnim prepozno in doma nimam nobenega materiala iz katerega bi lahko izdelala nekaj posebnega. Tako so eno leto nastale čestitke iz alu folije, drugo leto sem jih všila s sukancem, tretje leto sem jih enostavno sešila in četrto leto vžgala.

Nedeljsko ustvarjanje

No in za slednjo sem, priznam, rabila malo več organizacije. Od očeta sem, seveda na mojo pobudo, dobila nekaj s čemer  lahko rišem po lesu - dejansko vžigaš v les in pod rokami mojstrov tako nastajajo prave umetnine. Izpod mojih rok so takrat nastali obeski za na smrekico, ki so bili hkrati kot čestitka in tudi darilo ob Božiču. In moram vam povedati, da je bilo to eno izmed najbolj uporabnih daril, ki sem jih v zadnjih letih prejela. Tudi po obeskih mi je ta "strojček" še velikokrat prišel prav in otrok v meni se je obudil. Sedaj ideje samo švigajo po glavi in zato se velikokrat javim in kar kaj ustvarim, saj me to dejansko sprošča in osrečuje. 

Že nekaj časa ugotavljam, da sem človek, ki ga osrečujejo male stvari. Osrečujejo me tako preproste stvari, kot so sprehod v naravo, presenečenja, da lahko nekaj spečem, da nekaj ustvarim, da koga navdihnem, mu pomagam ali ga samo nasmejem. Če vprašate moje najbližje kaj mi kupiti, ne bodo vedeli, ker dejansko ni neke materialne stvari, ki bi me zapolnila. Ja, tako je, otrok je zadovoljen z malim.
In želela bi si, da bi bilo moje življenje polno malih nepozabnih trenutkov, ki se mi bodo za vedno "vžgali" v spomin. Da bom veliko "ustvarila" pa čeprav tiste majhne stvari, kot so nasmeh, iskrica v očeh in dobro energijo med mojimi dragimi.

Le nekaj trenutkov

Bodite tudi vi čim bolj ustvarjalni...pri stvareh, ki osrečujejo vas.

Lep dan še naprej.

Nuša